Skupina za ohranjanje šeg in navad
Vodja skupine: Zdenka Golub

Šege in navade so tudi navade povezane z našim obnašanjem in odnosom do drugih ljudi ter odnosom do naravnega in kulturnega okolja. Tudi sodobne šege in navade ne smejo zatoniti v pozabo, vse skupaj so dediščina različnih zgodovinskih obdobij na Slovenskem. Že stoletja usmerjajo življenje skupnosti. Mnoge od njih imajo danes nove oblike in vsebine.
Njihovi nastopi se vrste skozi celo leto, saj sodelujejo oziroma nastopajo na najrazličnejših prireditvah, razstavah, rojstnih dnevih in drugih praznovanjih. Največ nastopov imajo ob postavitvi klopotcev, v času trgatve, pred martinovanjem, ko škof Martin opravlja šaljivi krst mošta in pred božičem, ko se na svojo pot poda Božiček s spremstvom. Svoje nastope popestrijo z bogato kulinarično ponudbo, dobro haloško kapljico in bogatimi razstavami.
Vsako leto pripravijo oziroma raziščejo eno staro navado in šego ob različnih praznovanjih ali delu. Zapišejo in jo nato zaigrajo.
V skupini nastopata tudi humoristki Cila in Liza, ki popestrita ter razvedrita vsako družbo, staro ali mlado.
Vsi občudujejo stari haloški instrument TRSTENKE-orglice, kakor jih imenujejo pri nas v Halozah. Janez Jerenec izdeluje ljudski instrument in nanj tudi zaigra.
Radi prisluhnejo tudi igranju na ŽVEGLO, staremu ljudskemu instrumentu iz Podlehnika.
Žvegle izdeluje Jože Vidovič, nanjo pa zaigra Kaja Kolar.



Ljudski godci Haloški veseljaki
Vodja skupine: Jožica Butolen

Haloze so dežela, ki ji pestrosti ne manjka. Mednje sodijo mehko zaobljeni griči, ki so sončni dom vinorodnih goric, kjer zorijo številne trte. Skrivnosten, slikovit in vabljiv svet neokrnjene narave, kjer se kaže delo pridnih rok, neutrudljivega haloškega človeka. V krajih, kjer je doma žlahtna vinska trta, resno in s spoštovanjem čuvajo, kar so jim zapustili njihovi dedje, saj si zasluži pozornost. In v deželi, kjer se rojeva vino, tam je doma tudi veselje, pesem in muzika.
Ljudska muzika ni bila nikjer in nikoli sama sebi namen, marveč vedno povezana z življenjem, spremljevalka človeka od rojstva do smrti, ob vsakdanjem delu in praznovanju. Nekatere muzike so bile zložene ali uporabljane prav za določene priložnosti.
Iz vsebine slovenskih ljudskih pesmi, muzike in plesa odseva ne samo vsakdanjost našega človeka, njegovo gledanje na svet in življenje, njegovo mišljenje, čustvovanje in verovanje v njih je zapisan vsaj del zgodovine. Ljudska muzika je nekaj lepega, prazničnega, druži ljudi, jih razveseljuje in prinaša čustveni užitek, če se poglobimo v njeno vsebino in melodijo.
Je umetnost, saj nam brez not prinaša glasbeno harmonijo.


Turistični podmladek
Vodja skupine: Zdenka Golub

V društvu se trudimo, da pritegnemo čim več mladih. Pokažejo se lahko z igranjem na instrumente, z igro v skupini šeg in navad. Predstavijo se lahko s petjem, recitacijo ali fotografijo. Imajo veliko najrazličnejših možnosti. Podlehnik sodeluje z OŠ Podlehnik.


Pustna skupina ORAČI IZ GOLEGA VRHA
Vodja skupine: Stanko Mlakar

Stanko s svojo družino je velik ljubitelj pusta na področju Haloz. Svojo ljubezen je razširil in oblikoval pustno skupino oračev, korantov in ruse. Rekviziti se izdelujejo večina pri njihovi hiši, razen nakupa kožuhov za kurente.
Člani skupine skrbijo, da pustni običaji ne bodo zatonili v pozabo. Vsako leto v pustnem času obiščejo domove po domači občini in se udeležijo pustnih povork.
Etnološko skupino iz TD Podlehnika sestavljajo orači, koranti, pokači in rusa. Orači in koranti hodijo po vasi od hiše do hiše le v času pusta. Ljudem zaželijo dobro letino, srečo pri hiši in v hlevu. Korant prosi gospodarja ali gospodinjo za dovoljenje, če lahko zaorjejo. Kojiči vlečejo plug, korant drži za plug, drugi koranti poskakujejo naokrog, sejavec poseje drob, pokar poka z bičem. Nato jih gospodar in gospodinja obdarita s klobasami, z jajci, s krofi in z denarjem. To poslanstvo se opravlja po vasi le na pustno nedeljo, ponedeljek in torek do 12. ure.