Februar je v znamenju pusta, to je čas karnevalov, pustnih plesov, šegavosti in norčavosti. Vesela pustna rajanja, polna glasbe, plesov, slastnih pojedin in velikih krofov se odvijajo po celi Sloveniji.
Predvsem so v ospredju povorke in karnevali, pustne šeme po mestih pa izginejo. Razna društva in šole se trudijo to lepo šego ohraniti. Predvsem se je veliko lepega in pristnega ohranilo na področju Haloz.
Staro izročilo pravi, da obisk pustnih maškar prinaša dobro letino in srečo, zato jih je potrebno obdarovati. Najpogostejše darilo je denar, krofi, jajca, klobase in sladkarije. Pustne maškare navadno nastopajo v skupini, nič ne govorijo in skrbijo le za ropot, plešejo in poskakujejo.
Pust je čas obredov, ki naj bi iz dežele pregnali zle zimske duhove, zemljo očistili temnih demonskih sil in v deželo priklicali toplo pomlad.
Pust s svojim bogatim izročilom šeg in obredov ter z obilico zabav je dan, ko imamo enkrat v letu priložnost, da se skrijemo za masko in počnemo to, kar nas je volja. Po svečnici, 3. februarja se ob večerih, pričnejo pripravljati na pustovanje kurenti in ostale maske. Sliši se prvo pokanje z biči, saj pokarji preizkušajo svoje biče in veščine.
ORAČI: skupino sestavljajo koranti, sejavec, kujiči s plugom za katerim je korant, pokači, gospodar in gospodinja.
Največje veselje korantov je, če zasačijo kakšno dekle. Ponagajajo ji, jo tudi rahlo pobožajo z ježevko. Običajno se vsaka odkupi z žepnim robčkom, ki si ga korant pritrdi za pas ali ježevko. Čim več robčkov ima, tem bolj je imeniten.